iri kontekst


Kvalitetne spletne ankete ni mogoe izdelati brez upotevanja splonega okvira spletnega nastopa in brez upotevanja splonih nael s podroja anketne metodologije:

 

  • neupotevanje splonih nael spletnega nastopa, kot so nevljudnost, neprimeren ali ciljnim skupinam (respondentom) neprilagojen jezik, neustrezen (pri kratkih anketah je lahko tudi odveen, e je na svoji strani) uvod/nagovor ali zakljuek, slovnine napake, tehnine pomanjkljivosti, ibko zagotavljanje toka ("flow") oziroma rdee niti, nerazdelano strukturiranje vsebin v zaokroene bloke, neprimernost oblike oziroma designa, neustrezna raba multimedije, neprimerna promocija in objava ankete, neustrezna elektronska vabila k izpolnjevanju, kritev naela tajnosti in zasebnosti, neupotevanje osnovnih pravil obnaanja na spletu ipd.  

     

  • neupotevanje splonih nael druboslovnega raziskovanja v pogledu izrpnosti in temeljitosti izdelave teoretinih izhodi, v pogledu procesa operacionalizacije, poznavanja faz raziskovalnega procesa, razumevanja etinih standardov raziskovanja, kot tudi v pogledu pravilne ocene potrebnih lovekih virov ter asa, potrebnega za razvoj vpraalnika. V tem okviru je e posebej kritino - in tudi nadvse tipino - predvsem opuanje ali podcenjevanje vloge, ki jo ima v pripravi vpraalnika testiranje.


V tem okviru je nadvse pomemben tudi proces, ki je v ozadju izdelave vpraalnika. V povsem poenostavljeni obliki ga lahko predstavimo v naslednjem primeru:


Pri pripravi spletne ankete je - tako kot pri vsaki druboslovni raziskavi - prvi korak predhodno konceptualno delo:

  1. Najprej je treba formalizirati in zapisati cilje raziskave. Navedeno je smiselno tudi v primeru najenostavnejih raziskav. e nas denimo zanima zadovoljstvo s tudijem  na neki fakulteti, potem zapiemo odgovarjajoe cilje, npr. raziskati elimo zadovoljstvo bodisi za potrebe tudentskega sveta, bodisi za potrebne fakultete ali pa za potrebe evalvacijskega telesa (npr. NAKVIS). V primeru zahtevnejih raziskav si pri definiranju ciljev pomagamo tudi s kvalitativnim raziskovanjem, ekspertnimi mnenji in poglobljenimi pogovori z naronikom.
  2. Na osnovi tako opredeljenih ciljev se nato strukturirajo osnovni vsebinski bloki. Recimo, da nas zanima evalvacija tudija za potrebe fakultete. Vsebinski bloki so v takem primeru lahko naslednji: (a) splono zadovoljstvo s pogoji tudija, (b) zadovoljstvo s posameznimi predmeti in (c) zadovoljstvo s predavatelji.
  3. Vsak vsebinski sklop nato podrobno razdelamo na komponente. Sklop zadovoljstva s splonimi pogoji tako npr. lahko razdelamo na (a1) zadovoljstvo s prostori, (a2) tehnino opremo, (a3) osebjem in storitvami v razlinih slubah, npr. (a3i) knjinica, (a3ii) tudijski referat, (a3iii) dekanat, (a3iv) raunalniki center, ipd., (a4) s tudijskim sistemom in pogoji, (a5) z administrativnim delovanjem, (a6) z informacijsko podporo ipd., 
  4. Posamezne komponente nato prelijemo v vpraanja, lahko pa pred tem e v podkomponente (npr. razlini in podrobneji vidiki delovanja knjinice) in odgovarjajoo serijo vpraanj. Pri staliih pogosto zahtevamo ve indikatorjev, pogosto vsaj dva,  za posamezni koncept (v primeru, ko nas zanima npr. odnos do neke storitev, lahko vpraamo strinjanje za trditve npr. "storitev knjinice mi je ve" in "storitev knjinice bi priporoil prijateljem"). V primeru, ko spraujemo o dejstvih, pa pogosto zadoa eno vpraanje (npr.  ali ste v zadnjem mesecu obiskali knjinico). 
  5. Oblikovanje konnega vpraanja je kompleksen proces, kjer velja upotevati vrsto uveljavljenih nael, kot npr. uporaba obiajnega jezika (brez argona), enostavnih stavkov, izogibanje negacij (posebej dvojnih), prehod od splonega do konkretnega, obravnavanje zgolj ene dimenzije v vpraanju ipd. 
  6. Ravno tako je kompleksen proces oblikovanja celotnega vpraalnika. Obiajno zanemo z zanimivimi in udarnimi vpraanji. V grobem pa poskrbimo, da je v vpraalniku doloen tok (flow) od splonega do posebnega. Obutljiva vpraanja so obiajno proti koncu, isto na koncu pa demografija. Eno osrednjih vpraanj je dolina vpraalnika, kjer je seveda bistvena presoja o tem, kaj dejansko potrebujemo.
  7. Vpraalnik je nato treba testirati. Najprej se v vlogo respondenta postavi kar avtor/raziskovalec in preveri, e so vpraanja razumljiva. Nato se jih lahko preveri v ojem krogu prijateljev in sodelavcev. V primeru zahtevnejih anket pa se izvede tudi formalno testiranje. V tem pogledu je na voljo cela vrsta metod.


Povezave: